Biti človek v dobi podatkov

Podatki in metrike danes krojijo naše poklicno in zasebno življenje. Ali se v želji, da bi tehnologijo naredili bolj človeško, v stroje spreminjamo mi? Zakaj mora marketing človeka spet postaviti v središče.

Članek je bil del našega predavanja na SOF, Slovenskem oglaševalskem festivalu, leta 2022.

Podatki so nas v zadnjih dveh desetletjih popolnoma prevzeli in tako na poklicni kot tudi osebni ravni krojijo naša življenja. Brez množice podatkov in metrik, ki nam jih omogoča sodobna tehnologija, si vsakdanjika skorajda ne znamo več predstavljati – bodisi je to zastavljanje novih KPI-jev v službi, analiza varčnejše vožnje z avtomobilom ali merjenje naše popularnosti na družbenih omrežjih. Vendar pa je ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti:

Ali smo v želji, da skušamo narediti tehnologijo bolj človeško, v resnici mi tisti, ki se spreminjamo v stroje?

Doba podatkov

Če smo nekoč pri telefonskih operaterjih zakupovali klice in minute, se sedaj vse vrti le okoli podatkov. V lanskem letu smo na globalni ravni ustvarili oz. konzumirali kar 79 zettabytov (ZB) oz. 79.000.000.000.000.000.000.000 bytov podatkov. Število uporabnikov interneta se iz leta v leto povečuje – trenutno smo na 5,2 milijarde svetovne populacije. Na družbenih omrežjih ter preko ponudnikov vsebin uporabniki bolj kot kadarkoli prej delijo ogromne količine podatkov. Na primer sodoben avto, z vsemi senzorji in zaznavnimi sistemi, ki jih ima na voljo, lahko v enem dnevu shrani kar 4 TB podatkov. Količina podatkov bo z leti seveda samo še naraščala. Ocenjujejo, da bo do leta 2025 narasla na kar 181 ZB! S tako eksponentno rastjo bomo v letu 2030 samo za tehnologijo in omrežje, ki ju zahtevajo podatkovne naprave, porabili kar 51 % vseh kapacitet globalne električne energije.

Poraba podatkov po svetuVir: Statista
2025 · 1812024 · 1472023 · 1202022 · 972021 · 79

181ZB

Vsak kvadrat prikazuje podatke enega leta, v merilu. Do leta 2025 bo svet porabil več kot dvakrat toliko podatkov kot leta 2021.

Zettabyti na leto · površina v meriluIzmerjenoNapoved

Doba velikih prednosti … in slabosti

Tolikšna uporaba podatkov je v zadnjem desetletju prinesla mnoge prednosti, a tudi marsikatere težave, s katerimi se moramo soočiti kolektivno.

Invazivno profiliranje in zbiranje podatkov s strani globalnih tehnoloških velikanov je omogočilo ne le nezakonit vpogled v naša življenja, temveč tudi (polzakonito) dobrino za preprodajo oz. orodje za upravljanje z množicami zavoljo političnih ali drugih idealističnih ciljev. Kot odgovor na to smo dobili uredbo GDPR in Applove nastavitve zasebnosti, s katerimi skušamo zaščititi uporabnike. Pojavlja se vse več dezinformacij, ki ne le širijo teorije zarot, temveč imajo zaradi uporabe interneta kot edinega medija za informacije tudi realne posledice v naših življenjih. V marketinški industriji smo prvič v svoji zgodovini morali sprejeti dejstvo, da umestitev oglasov in izbiro digitalnega medija namesto nas opravi algoritem. Nadzor smo prepustili spletnim velikanom in vse, kar še imamo »pod nadzorom«, je dashboard, ki nam kaže rezultate izbranih metrik.

Prvič zaznavamo tudi negativne posledice tovrstne izpostavljenosti na naše mentalno zdravje. Generacija Z je prva generacija, ki je v celoti odraščala v okolju družbenih omrežij. Raziskave kažejo večjo stopnjo anksioznosti in depresije med to generacijo v primerjavi s katerokoli drugo starostno skupino. Nenazadnje se moramo zavedati tudi enormne količine oglasnih sporočil, ki prodrejo do naših možganov. Po nekaterih ocenah raziskovalcev smo izpostavljeni med 6.000 in 10.000 oglasom na dan. Kar niti ne preseneča, saj razen bližnjega kroga prijateljev na družbenih omrežjih skorajda ne moremo več zaslediti organske vsebine. Plačljiva sporočila so preplavila vse platforme in posledično vso našo digitalno realnost.

Vsako minuto dnevaVir: Domo
1minuta na spletu,
po vsem svetu
  • Google57Miskanj
  • Instagram65kdeljenih fotografij
  • YouTube694kur pretakanja
  • Twitter575ktvitov
  • Facebook240kdeljenih fotografij
  • TikTok167Mogledanih videov
  • Amazon283kUSD, ki jih porabijo kupci
  • Netflix452kur pretakanja

Seveda pa niso vse posledice dobe podatkov tako črnoglede. Uporabnikom lahko prvič ponudimo relevantna in ciljana sporočila, ki so namenjena le njim in ne splošni populaciji oz. zelo široki ciljni skupini. Z neposrednimi povratnimi informacijami, ki jih od uporabnikov prejemajo preko družbenih omrežij in ostalih kanalov, lahko znamke hitro in učinkovito izboljšujejo svojo uporabniško izkušnjo. Tiste, ki so to razumele med pandemijo covida-19, so v tem času seveda tudi prosperirale. In to isto pandemijo smo zaradi uporabe spleta in orodij lažje prebrodili, ne glede na vse omejitve gibanja in ukrepe. Delamo na daljavo, se družimo in komuniciramo s prijatelji ter družinami in se z manj napora kot kadarkoli prej povezujemo v interesne skupine – kjerkoli na svetu se nahajamo.

Merjenje zavoljo merjenja

Z vsemi podatki, ki so nam na voljo, imamo več nadzora in pregleda kot kdorkoli kadarkoli prej. Po zadnjem popisu iz letošnjega leta imamo samo v marketinški branži na voljo okoli 10.000 orodij, aplikacij in sistemov na področju marketing automationa. Merimo lahko skorajda vse, kar se izmeriti da. Seveda težava ni v podatkih in vseh metrikah, ki jih imamo na voljo, temveč v našem odnosu do njih.

Dejstvo je, da mediji in platforme prodajajo svoje storitve na enak način, kot so to počeli zadnjih 50 let – z merjenjem dosega, ogledov, klikov, lajkov, impressionov ipd. In tako kot se niso spremenili načini zaznavanja oz. merjenja uspeha blagovnih znamk, se niso spremenili niti cilji oz. KPI-ji znamk. Kot da je res mogoče primerjati komičen TikTok video z vsebino svetovno znanega režiserja na Netflixu, ki ima manjši doseg in posledično merjeno manjši marketinški učinek? S kom bi se vi oz. vaša znamka raje povezovali?

Osnovna težava je nastala v zmotnem prepričanju, da neposreden dostop do uporabnika pomeni dostop do prodaje. Ne, dostop do uporabnika pomeni dostop do človeka, do njegovih idej, želja in potreb.

Ključni parametri v marketingu že dolgo niso več razumevanje težav na trgu in iskanje rešitev, temveč »zloraba« podatkov za doseganje mesečnih, kvartalnih in letnih ciljev, ki v veliki meri temeljijo le na številkah. Zanašanje na KPI-je in nešteto drugih metrik – ne da bi skušali analizirati, kaj dejansko predstavljajo in kdo je potrošnik, ki se za njimi nahaja – je ključna težava sodobnega marketinga in znamk, ki na trgu nastopajo. Kot posledica intenzivne vpeljave novih tehnologij poskušamo vsi le izpolniti svoje metrične cilje, pozabili pa smo na ključni dejavnik v marketingu – človeka.

Marketing z občutkom za človeka

Čas je za spremembo. Spremembo, ki pa je ne more (več) diktirati tehnologija. Čas je za vračanje k osnovam, k človeku. Znamke ustvarjajo, vodijo in upravljajo ljudje. In vsi potrošniki oz. uporabniki izdelkov in storitev, ki jih znamke ponujajo, so, verjeli ali ne, ljudje.

Potrebno je spremeniti ne le našo percepcijo, temveč percepcijo do dela naše branže nasploh. Nekaj, kar smo v preteklosti tako dobro opravljali, pa smo na račun bližnjic, ki nam jih je omogočila tehnologija, malce pozabili. Tako ne smemo zbirati podatkov in vohuniti za ljudmi, temveč jih moramo opaziti in jim prisluhniti.

Nismo stroji in ne analiziramo podatkov, temveč poskušamo z njimi ljudi razumeti. Iskati moramo motive in vzorce, želje in potrebe – človeške.

Ne segmentiramo, ampak skušamo biti za ljudi relevantni. Z izdelki in storitvami ponujamo rešitve in odgovore na resnične težave, ki jih ljudje imajo. Kar je v resnici nespremenljivo bistvo marketinga že vse od njegovega nastanka.

Sprememba od … do
  • Vohunjenje→Opažanje
  • Zbiranje podatkov→Poslušanje
  • Analiziranje podatkov→Razumevanje
  • Segmentiranje→Relevantnost
  • Ustvarjanje ponudb→Reševanje težav

Na podlagi tovrstnega razmišljanja v zadnjem času veliko mero pozornosti na marketinškem in komunikacijskem področju zaseda ravno ideja »human marketinga«. Marketing, ki ne poskuša opraviti s tehnologijo in vsem, kar ponuja, temveč postaviti človeka spet v ospredje, tja, kamor spada.

V želji, da bi obvladovali vso tehnologijo, ki v resnici obvladuje nas, iščemo sveti gral tehnologije – samostojno umetno inteligenco, ki naj bi spremenila naš svet za vedno. Vendar je ključna težava v tem, da v resnici ne želimo ustvariti nove inteligence, temveč želimo z njo nadomestiti človeško inteligenco. Kar je v vsej svoji ironiji izrazito človeška lastnost – zakaj bi nekaj opravili, če to namesto nas lahko opravi nekdo drug?

Dejstvo je, da se ljudje od začetka našega obstoja nismo veliko spremenili. Lahko spreminjamo svet okoli nas, gradimo mesta v višave, brezžično povežemo celotno svetovno populacijo, a v svojem bistvu smo enaki kot ljudje iz časa starodavnih Babiloncev, Rimljanov ali Vikingov. Vsi imamo enake – človeške – potrebe, ki jih zgolj poskušamo manifestirati na drugačne načine oz. z drugačnimi orodji. Vsi si želimo varnosti, bližine, ljubezni, biti slišani, pristnih odnosov … Pa če to počnemo na zabavi pri prijatelju ali preko družbenih omrežij. V vsej tej vnemi po tehnologiji in vsem, kar nam ponuja, smo pozabili tudi na vse »človeške« vede, s katerimi smo skrbeli za razvoj civilizacije do sedaj. Kot da je vse, kar je bilo pred internetom, le neko obdobje tavanja v temi, ker nismo mogli ničesar kvantificirati. So bili vsa intuicija, vse dojemanje, ves insight zaman? V času, ki je pred nami, se moramo vrniti k vedam, ki raziskujejo človeka: antropologiji, sociologiji, psihologiji, kulturologiji in vedenjski znanosti. Vede, ki bodo (spet) morale postati integralni del marketinga in delovanja naših znamk.

Zatorej pogumno uporabimo vse, kar nam sodobna tehnologija omogoča in ponuja. Vsa orodja, vsa odkritja, vse možnosti. A ob zavedanju, da pred njimi (in za njimi!) stoji človek.

Človek, ki ga je potrebno razumeti, človek, ki išče odgovor na svoje vsakodnevne težave, človek, ki si želi pristnega človeškega odnosa, tudi z znamkami ter ljudmi, ki jih vodimo in ustvarjamo. Le tako bomo pri potrošnikih spet pridobili izgubljeno zaupanje in vzpostavili dolgoročen odnos, ki bo koristil tako znamkam kot tudi branži nasploh.

The bottom line

Be human,think human